»Vsi, ki polagamo vence, spletene iz rož, besed ali glasbe, na te svete kraje nečloveškega trpljenja in premnogih smrti, vemo in gledamo, kako se zlo razrašča. Spoznavamo, da nismo dovolj pogumni, da bi se z njim borili brez omahovanja, brez preračunljivosti in nepopustljivo.«

»Nemogoče je bilo, da človek ne bi mislil na krematorij.«

»Treba bi bilo odločno in brez zadržkov reči ne, to ne gre, to ni vredno ljudi. Dejanja, kakršnim smo priča v obeh vojnah, v državnem in mednarodnem pravu ne bi smela imeti nobenega opravičila.«

»V času, ko se zdi, da je svet pozabil na nedavno preteklost, se dogaja na evropskih tleh, v Ukrajini, nova vojna, na svetu, v Palestini, genocid. Včeraj smo sledi Ljubljane slišali nezamisljivo – nacistične pozdrave iz ust mladih ljudi.«

»Čas je, da se ustavimo in slišimo glas zgodovine, ki nas opozarja in roti, naj ne ponovimo napak preteklosti. Naj bo končno že dovolj ubijanja in trpljenja, dovolj diskriminacije in rasizma, postavljanja človeka nad človeka. Zaživimo končno kot ljudje, kot skupnost, kjer si vsi zaslužimo pravico do obstoja in dostojnega življenja.«

»Uslišimo ta klic človečnosti iz preteklosti in se v imenu prihodnosti za vse nas in prihodnje generacije zavežimo miru, strpnosti in solidarnosti.«

»Deveti krog je koncentracijsko taborišče.«

»Edini izhod je skozi dimnik, so nam rekli.«

»Grozodejstva, ki so jih sistematično in množično izvajali tako v koncentracijskih taboriščih kot zunaj njih, kažejo, da je bila takrat jasna ločnica med storilci strahotnih zločinov in žrtvami.«